Ob mednarodnem dnevu gozdov spoznavamo gozdove Tuhinjske doline, ki objemajo naš termalni eko svet. Vabljeni v prelepo naravo, vabljeni v gozd.

Ste vedeli, da je Slovenija dežela gozdov? Gozdovi pokrivajo skoraj 60 % naše domovine. Tudi naše terme v Tuhinjski dolini so obdane z zelenimi mešanimi gozdovi, med katerimi boste našli listavce in iglavce. Gozdovi nam čistijo zrak in vodo, ohranjajo zdravje in dobro počutje ljudi.

Zeleni gozd je pravi balzam za dušo, saj prinaša telesno ravnovesje in sprošča. Preko vseh odtenkov zelene barve si lahko naberemo novih moči, se prenovimo. Pogled na zeleno listje in iglice odpočije utrujene oči, kajti pogled v zeleno ni nikoli naporen, ampak okrepi oči za vse ostale vtise. Zelena nas pomirja in je dobra za srce. Zelena je čudovita, naravna barva s poudarkom na harmonijo in ravnotežje. Namiguje na umirjenost, naravnanost, sprostitev, svobodo, simbolizira življenje, pomlad in svežino. Zato ji tudi pravimo barva zdravja. Znižuje krvni tlak, umirja živčni sistem in migrene, vzpostavlja osebno ravnotežje, odpravlja izčrpanost in nespečnost. Zelena spodbuja lastnosti, kot so pripravljenost pomagati, vzdržljivost, tolerantnost in osebno zadovoljstvo.

Vabimo vas, da z nami preživite svoje počitnice – v objemu zelenih gozdov, kjer se boste naužili zdravih aktivnosti prek daril narave, da se vsaj malo odmaknete od vsakodnevnih misli, skrbi, s tem pa se sprostite in umirite. In vse kar potrebujete je čas, ki si ga namenite samo sebi.  

Še prej pa stopite z nami na sprehod po apartmajskem naselju, ki se razprostira nad termalnim kompleksom. Prostorni apartmaji se nahajajo na robu gozdu v osmih objektih, ki smo jih zgradili iz naravnih materialov s pridihom tradicije Tuhinjske doline. Opremili smo jih s pohištvom iz jesenovega lesa. Hiške pa so dobila tudi svoja imena, vsaka izmed njih nosi ime drevesa, značilnega za Tuhinjsko dolino.

Spoznajmo jim ali le osvežimo naše znanje o drevesih.

#SMREKA (Picea abies)

Smreka je vedno zeleno, iglasto drevo, visoko do 50 m in doseže premer do 1 m. Iglice so dolge do 2,5 cm, široke 1 mm. V prečnem prerezu so rombaste in na poganjkih nameščene spiralasto. Skorja je rahlo rdečkasta in je prekrita z luskami. Plod je storž, ki se med zorenjem povesi navzdol. Dolg je približno 20 cm in debel 4 cm. Storži dozorijo oktobra, odprejo se šele poleti. Smrekov les se pretežno uporablja v gradbeništvu, za izdelavo pohištva, v papirni industriji, za izdelava glasbil.

#BOR (Pinus)

Bor je iglavec iz rodu borovcev, zimzelena rastlina. Ima debelo deblo s krošnjo na vrhu, zraste 30 – 40 m visoko. Poznamo velik vrst bora, najbolj je razširjen rdeči bor. Običajna življenjska doba je do 200 let, lahko pa tudi do 600. Borova skorja je debela, razbrazdana. V 4 do 8 letih drevo zamenja vse iglice. Po dve iglici sta združeni v šopke. Vsi bori so enodomni, imajo rumenkasta moška in rdečkasta ženska socvetja. Iz njih se razvijejo storži. Storži se v suhem vremenu odprejo, v vlažnem pa zaprejo. Storži dozorijo v drugem letu, v njem so semena. Borov les se uporablja za ladijski pod in igrače.

#HRAST (Quercus rubra L.)

Rdeči hrast ima široko zaobljeno krošnjo, v jeseni se listi rdečo obarvajo. Listi so pernato krpati, dolgi do 20 cm, na dnu listne ploskve so večinoma klinasti. Listne krpe so neenakomerno nazobčane in se trnato končujejo, zareze med krpami gredo največ do polovice listne ploskve. Plod je želod, ki je okroglast in dol do 25 mm, skledica na želodu je zelo plitka. Cveti konec maja, moški cvetovi so združeni v rumene viseče mačice. Iz ženskih cvetov se razvije plod – želod. Uporaba hrastovega lesa je zelo široka.

#BREZA (Betula pendula)

Breza zraste do 30 m. Ima koničasto krošnjo. Listi so 3-7 cm dolgi, široki, z zašiljeno konico, dvojno napiljenimi ob robovih. Lubje je zlato-rjavo, se lesketa, ko je mlado, kasneje belo s prečnimi plutastimi izrastki. Breza ima rjave storžke s krilatimi plodovi. Brezov les se uporablja za pohištvo, vezane plošče, kurivo, brezove metle.

#LIPA (Tilia platyphyllos)

Lipa, pogosto jo imenujemo tudi velikolistna lipa je drevo, ki so ga naši predniki zasajali sredi naselbin. Je nežnejša kot njen sorodnik lipovec in je visoka do 30 m. Listi so dolgi nad 8 cm, srčasti na 2-4 cm dolgem, dlakavem peclju. Med razcepki v pazduhah listov so bele dlačice. Skorja je sivorjava, včasih rahlo rdečkasta z navpičnimi brazdami. Plodovi so trdi mali oreški, grahove velikosti, med prsti jih zelo težko stremo. Cvetovi so rumenkasto zeleni, dvospolni, v socvetju po 3 ali 9 cvetov, na skupnem peclju, ki se priraščajo na bledo rumen ovršni list. Lipov les je mehak, zato ga cenijo rezbarji. Iz lipovih cvetov kuhamo lipov čaj. Lipo ponekod sadijo za čebeljo pašo.

#VRBA (Salix)

Vrba raste ob gozdnih robovih, na obrežjih voda in močvirnih travnikih. Je listnata rastlina, ki raste v obliki grma ali v obliki dreves. Zraste do 30 m v višino. Vrbe so dvodomne rastline, z ženskimi cvetovi na eni in moškimi cvetovi na drugi rastlini. Listi so večinoma podolgovati, lahko pa tudi okrogle oblike in običajno z nazobčanimi robovi. Lubje vrbe je sivo, na vejah gladko, v spodnjem delu debla pri starejših rastlinah razpokano. Vrbe so večinoma žužkocvetke, njihovi opraševalci so čebele in to je njihova prva spomladanska paša. Uporabnost vrbe je različna. Lubje vrbe se uporablja v zdravilne namene. Mlade šibe vrbe se uporabljajo v pletarstvu. 

#JESEN (Fraxinus)

Jesen raste kot drevo bolj posamično. Drevo zraste do višine 40 m. Rad raste ob lokah, rekah, potokih na sveži globoki zemlji, na kateri se ne zadržuje voda. Jesenovina je belkastorumena, brez črnjave. Pri debelejših drevesih se rado pojavi tako imenovano "olivno srce", to je olivno obarvano sredica debla. To je eden naših najbolj trdnih in žilavih lesov, Suši se hitro in lahko. Uporabo narekuje njegova trdnost in žilavost, zato iz njega izdelujejo športno orodje (smuči, vesla, sani, gimnastične naprave), pohištvo, talne obloge, furnir, krivljen les.

#GABER (Carpinus betulus)

Gaber je listopadno drevo, visoko 25 m in debelo 70 cm. Raste po vsej Sloveniji, vendar redko više od 800 m nadmorske višine. Listi so enostavni, koničasti, podolgovati in jajčasti. Imajo izrazito dvojno nazobčan rob in 12-14 parov krepko  vtisnjenih žil. Skorja je gladka in siva, tanka, v starosti razpoka. Plodovi so drobni oreški, ki ležijo na trokrpih ovršnih listih in so združeni v nekakšne viseče "grozde". Les je trden in žilav, zato je uporaben za: lesene vijake, keglje in ročaje za orodje, kurjavo, krogle za balinanje.